Obvladovanje motenj požiranja
Šibkost vratnih mišic v kasnejših obdobjih lahko povzroča motnje požiranja (disfagijo), kar dodatno poudarja pomen hranjenja pri obravnavi DMD. Disfagija se pogosto lahko pojavi zelo počasi, kar pomeni, da jo težko opazimo.
- Klinične in rentgenološke preiskave so na mestu, kadar obstaja sum možnega aspiriranja (vdihnenje tekočine v dihalno pot) in šibkosti mišic, ki sodelujejo pri požiranju (občutek, da hrana obtiči v vratu). Znaki, ki lahko kažejo na motnje požiranja, so lahko tudi nehotena izguba telesne teže za 10 % ali več, nezadostno pridobivanje teže pri otrocih v obdobju rasti, podaljšan čas hranjenja (več kot 30 minut), utrudljivost, slinjenje, kašljanje ali davljenje ob obrokih.
- Pljučnica, ki jo povzroči vdihnenje tekočine v dihalno pot (aspiracijska pljučnica), nerazložljiv upad pljučne funkcije in vročina neznanega vzroka so lahko znaki motenj požiranja, pri kateri je potrebna zdravstvena obravnava.
- Če gre za motnje požiranja, naj bi sodeloval logoped, da bi izdelal individualni načrt zdravljenja. Namen je obdržati normalno požiranje.
- Namestitev želodčne cevke je na mestu za vzdrževanje primerne teže, ko vnos hrane in tekočine preko ust ne zadostuje. Skrbno se je potrebno pogovoriti o možnih neprijetnostih, tveganjih in koristih. Gastrostomo napravijo bodisi endoskopsko ali operativno ob upoštevanju stališča anesteziologa in družinskih ter osebnih želja. Cevka za hranjenje, ki je nameščena pravočasno, lahko ublaži napetosti, ki izhajajo iz neuspelih poskusov hranjenja preko ust. Če ima sin cevko za hranjenje, ta še ne izključi hranjenja na usta. Ni pa več potrebno, da bi preko ust zagotovili celotni dnevni vnos kalorij in drugih hranil. Tako sin lahko bolj uživa v hrani, ki jo rad je.
