Pri osebah z DMD lahko obstaja povečano tveganje za psihosocialne težave, zlasti vedenjske in učne težave. Medicinska oskrba ni popolna brez psihosocialne podpore. Težave pri socialnem delovanju lahko izvirajo iz specifičnih motenj pri posebnih spretnostih, kot npr. sodelovanje z drugimi osebami, presojanje socialnih situacij in možnosti, medtem ko posledice bolezni (kot telesne omejitve) lahko vodijo v socialno osamitev, socialni umik in zmanjšan dostop do družabnih dejavnosti. Za številne starše je stres, ki ga prinaša prepoznavanje in obravnava otrokovih psihosocialnih problemov in težav, hujši kot stres, povezan s telesnimi vidiki bolezni.
Če mislite, da je vaš sin zaskrbljen zaradi svojega stanja, lahko odkritost in pripravljenost na pogovor z njim dolgoročno prepreči dodatne probleme. Dečki z DMD se pogosto mnogo bolj zavedajo svojega stanja, kot to menijo starši. Pomembno je, da govorite odkrito, vendar starosti primerno, in da odgovorite samo na tisto, po čemer sprašuje. To je lahko zelo zapleteno, vendar vam bo zdravstveno osebje večkrat lahko ponudilo pomoč in oporo na osnovi izkušenj drugih družin; koristna je tudi podpora združenj bolnikov.
Vsaka oseba z DMD nima psihosocialnih težav, vendar morajo biti družine pozorne, če se pojavijo naslednje težave:
Poudarek psihosocialne obravnave je predvsem na preprečevanju problemov in zgodnjih ukrepih, ker to najbolj ugodno vpliva na sam potek. Na splošno naj bi psihosocialne težave obravnavali z enakimi, z dokazi podprtimi pristopi kot v splošni populaciji. Pomembno je torej, da poiščete pomoč, če menite, da so nastopile težave na tem področju.
Information based on consensus statement (published in January 2010)