Stranski učinki zdravljenja s steroidi: priporočeno spremljanje in priporočeni ukrepi

Nekateri pogosti stranski učinki dolgotrajnega zdravljenja s steroidi pri otrocih v obdobju rasti so navedeni v Preglednici 2. Pomembno se je zavedati, da se bodo posamezniki različno odzivali na zdravljenje s steroidi. Ključ do uspešnega zdravljenja s steroidi je zavedanje o možnih stranskih učinkih in ukrepanje za njihovo preprečevanje in zmanjševanje, kadar je to mogoče. Znižanje odmerka je potrebno, če so stranski učinki neobvladljivi ali jih oseba ne more prenašati. Če začetno znižanje odmerka ni uspešno, je potrebno dodatno znižanje ali prehod na alternativno shemo jemanja, preden se zdravljenje s steroidi v celoti opusti.

• Stranski učinek zdravljenja s steroidi
• Komentar in priporočeno sledenje
• Točke, o katerih razmišljajte in razpravljate s sinovim zdravnikom

• Splošni in kozmetični
  Povečanje telesne teže
  Debelost
• Družine je potrebno seznaniti s smernicami zdrave prehrane pred uvedbo zdravljenja s steroidi. Potrebno jih je opozoriti, da steroidi povečujejo tek.
• Pomembno je, da se vsa družina zdravo prehranjuje z namenom, da bi preprečili čezmerno povečevanje telesne teže pri sinu in ostalih. Poiščite nasvete za vso družino glede diete in prehranjevanja.

• Cushingovi znaki (“obraz kot luna”)
• Polnost obraza in lic sčasoma postaja bolj izrazita.
• Skrbno spremljanje prehranjevanja in omejevanje vnosa sladkorja in soli bo pomagalo pri vzdrževanju telesne teže in bo zmanjšalo Cushingove znake na najmanjšo možno mero.

• Čezmerna telesna poraščenost (hipertrihoza)
• Klinični pregled.
• Običajno ni tako izražena, da bi bilo potrebno spreminjati odmerek.

• Akne, tinea (glivična okužba kože), bradavice
• Izrazito pri najstnikih.
• Uporabite specifično zdravljenje (lokalna zunanja uporaba) in ne hitite s spreminjanjem steroidnega režima razen, če gre za visoko stopnjo nezadovoljstva.

• Zaostajanje v rasti
• Spremljajte telesno višino vsaj na 6 mesecev v sklopu splošnega pregleda (bolniki z DMD so nagnjeni k nizki rasti, tudi če ne jemljejo steroidov).
• Pogovorite se s sinom, ali je zaskrbljen zaradi nizke rasti. Če je tako, se posvetujte z zdravnikom, ali vaš sin ne potrebuje pregleda pri endokrinologu.

• Zakasnela puberteta
• Spremljajte razvoj.
  Pozanimajte se o morebitnem zakasnelem spolnem dozorevanju v družini.
• Spodbujajte pogovore o puberteti. Vprašajte sina, ali ga skrbi zakasnel razvoj.
  Pogovorite se z zdravnikom o oceni endokrinega statusa, če ste vi ali vaš sin zaskrbljeni.

• Vedenjski stranski učinki
  (Informacije v zvezi z vedenjem so v poglavju 10 teh priporočil.)
• Ugotovite katero koli spremembo v razpoloženju in motnjo pozornosti s hiperaktivnostjo (ADHD) pred pričetkom zdravljenja s steroidi. Zavedajte se, da se lahko te težave prehodno poslabšajo v prvih šestih tednih zdravljenja s steroidi.
• Posvetujte se, ali je potrebno pred začetkom zdravljenja s steroidi obravnavati vedenje, npr. ADHD (svetovanje ali zdravila).
  Lahko je koristno, če se jemanje steroidov prenese na popoldan – razpravljajte o tem s sinovim zdravnikom, ki bo morda svetoval tudi obravnavo vedenja pri specialistu.

• Zaviranje imunskega sistema/nadledvične žleze
• Zavedati se morate, da obstaja nevarnost hudih okužb in da moramo hitro ukrepati pri vsakdanjih okužbah.
  Obvestite medicinsko osebje, ki skrbi za bolnika, da se otrok zdravi s steroidi in imejte pri sebi beležko z odmerki.
  Poskrbite, da jemanja steroidov ne boste prekinjali nenadno.
  Zelo pomembno je, da oseba, ki stalno prejema steroidna zdravila, ne prekine zdravljenja za več kot 24 ur zlasti, če se ne počuti dobro.
• Poskrbite za cepljenje proti noricam pred pričetkom zdravljenja s steroidi; če ni bilo izvedeno, poiščite medicinsko pomoč v primeru izpostavljenosti noricam.
  Če obstaja v kraju izpostavljenost TBC, bo morda potreben poseben nadzor.
  Posvetujte se z zdravnikom v primeru začasne prekinitve zdravljenja (npr. nadomeščanje z deflazokortom zaradi prehodnega nerazpolaganja z ekvivalentom prednizolona, intravensko jemanje zdravila med boleznijo ali stradanjem).
  Posvetujte se o intravenskem “stresnem odmerku” metilprednizolona v primeru kirurškega posega ali večje bolezni.
  V primeru stradanja je na mestu intravensko kritje.

• Povišan krvni tlak
• Merite krvni tlak (KT) ob vsakem kliničnem obisku.
• Če je KT povišan, sta omejevanje soli in znižanje telesne teže lahko koristna začetna ukrepa.
  Če nista učinkovita, bo vaš zdravnik razmislil o zdravljenju z zdravili (zaviralci ACE ali zaviralci beta).

• Intoleranca za glukozo
• Določajte glukozo v urinu s testnimi lističi in ob obisku pri zdravniku.
  Povprašajte sina o pogostem uriniranju ali povečani žeji.
• Potrebno bo določanje glukoze v krvi, če je ta prisotna v urinu.

• Gastritis/ gastroezofagealni refluks
• Bodite pozorni na simptome »refluksa« (zgage).
• Izogibajte se nesteroidnim antirevmatikom (NSAR), kot so aspirin, ibuprofen, naproksen.
  Simptomi »refluksa« se lahko zdravijo z antacidi in drugimi zdravili.

• Peptični ulkus (razjeda)
• Poročajte zdravniku o želodčnih bolečinah, saj so lahko znak poškodbe želodčne sluznice.
  Preiskava blata na prisotnost krvi je na mestu v primeru anemije ali ustrezne anamneze.
• Izogibanje NSAR (aspirin, ibuprofen, naproksen).
  Antacidi in druga zdravila se lahko uporabljajo za lajšanje simptomov.
  Posvetujte se o gastrointestinalnih težavah.

• Katarakta (siva mrena)
• Vsakoletni pregled pri okulistu.
• Razmislite o zamenjavi deflazokorta s prednizolonom, če katarakta vpliva na vid.
  Poiščite nasvet okulista.
  Katarakto je potrebno zdraviti samo, če povzroča motnje vida.

• Demineralizacija kosti in povečano tveganje za kostne zlome
• Natančna anamneza glede kostnih zlomov.
  Letno opravite merjenje kostne gostote (DEXA).
  Letno določanje ravni vitamina D (idealno pozno pozimi) in dodajanje vitamina D, če je raven nizka.
  Povečanje vnosa kalcija in vitamina D s hrano.
• Dodatki vitamina D bodo morda potrebni, če je vitamin D v krvi nizek. Ponovno določite vitamin D v krvi po 3 mesecih jemanja.
  Pomaga lahko trening z utežmi.
  Zagotovite dovolj velik vnos kalcija s prehrano; kolikor to ni mogoče, je lahko potrebno dodajanje kalcija.

• Mioglobinurija
  (Urin je rjavkasto obarvan, ker vsebuje razgrajene mišične proteine. To preiskavo opravijo v zdravstvenem laboratoriju).
• Pozanimajte se o temnem urinu po mišičnih naporih – na mestu so preiskave urina.
• Izogibajte se naporni vadbi in posebej ekscentričnim vajam kot teku po hribu navzdol in skakanju na trampolinu.
  Pomemben je dovolj velik vnos tekočine. Potrebne so preiskave ledvične funkcije, če mioglobinurija vztraja.

Information based on consensus statement (published in January 2010)